Veleposlaništvo RS Zagreb /Gospodarstvo /Poslovanje v Republiki Hrvaški /

Carinske dajatve

Hrvaška je s 1.17. 2013 vstopila v EU. Za slovenska podjetja in za vsa podjetja iz EU ni več carin, kvot, količinskih omejitev in drugih omejitev. Od 1.7.2013 naprej pa velja Carinska tarifa EU.

Prostotrgovinski sporazum med Slovenijo in Hrvaško je prenehal veljati 1. marca 2003, ko ga je nadomestil sporazum CEFTA, bistvenih sprememb v pogojih trgovanja med državama pa ni bilo. Z vstopom Slovenije v EU je prišlo do sprememb v trgovanju, saj je Slovenija privzela trgovinsko prakso, ki je urejena s stabilizacijsko asociacijskim sporazumom med Hrvaško in EU, ki se izvaja od 1. februarja 2005. Slovenski izvozniki na Hrvaško so bili v manj ugodnem in manj konkurenčnem položaju, saj je prevzem tega sporazuma v praksi pomenil ponovno uvedbo carin za izvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Hrvaško, medtem ko je uvoz industrijskih izdelkov iz Hrvaške ostal prost. V okviru stabilizacijsko asociacijskega sporazuma so bile carine za večino industrijskih izdelkov odpravljene že 1. januarja 2004, preostale pa so bile odpravljene postopno do leta 2007, tako da je s 1. januarjem 2007 izvoz vseh industrijskih izdelkov po poreklu iz EU v celoti prost carine.

Bistveno manj ugoden pa je režim kmetijsko-živilskih kvot. Stabilizacijsko asociacijski sporazum v primerjavi s sporazumom CEFTA sicer zajema večje število kmetijskih izdelkov, za katere Hrvaška daje koncesije, kar pa za slovensko kmetijstvo (predvsem predelovalno industrijo) kljub temu ne pomeni ugodnejših pogojev za izvoz na Hrvaško. Stabilizacijsko asociacijski sporazum namreč za nekatere izdelke, ki so bili v okviru prostotrgovinskega sporazuma deležni preferencialne obravnave, sploh ne predvideva koncesij ali pa so te nižje, kot so bile do sedaj. Pogoji za izvoz predelanih izdelkov so se izboljšali šele po koncu prehodnega obdobja, saj so bile carine ukinjene najkasneje 1. januarja 2007 (neomejeno ali v okviru carinskih kvot). Za dodeljevanje kvot je pristojno Ministarstvo poljoprivrede, ribarstva i ruralnog razvoja Republike Hrvatske. Razpisi za kvote se objavljajo na spletnih straneh Ministrstva. V letu 2011 so bile kvote prvič razdeljene pravočasno. So pa še vedno pritožbe slovenskih podjetij zaradi kriterijev in posledično količinam kvot, ki jih Ministrstvo dodeljuje posameznem podjetjem. V letu 2013 lahko še vedno pričakujemo kvote in sicer od 31.06.2013.

Na Hrvaškem sta v veljavi Carinski zakon(NN 138/06) in Uredba za izvajanje carinskega zakona (NN 5/07), ki sta usklajena z Evropskim carinskim kodeksom. Carinsko blago se vnese na Hrvaško prek odprtih mejnih prehodov, kot kraj vnosa blaga v carinsko območje pa se šteje: carinski mejni prehod (v cestnem in železniškem prometu), iztovorno pristanišče (v pomorskem prometu), prvo namembno letališče (v zračnem prometu) ter kraj, kjer blago preide kopensko mejo carinskega območja (za blago, ki se prevaža s posebnimi vrstami prevoza). Vnos blaga, za katerega je predpisan veterinarski, fitološki ali drug nadzor, je dovoljen samo prek mejnih prehodov, ki so s posebnimi predpisi odobreni za promet takega blaga.

Domačim in tujim potnikom ni potrebno plačati carine in davka za osebno prtljago kot tudi ne za blago v vrednosti do 175 evrov (za osebe mlajše od 15 let do 90 evrov). Pri prenosu blaga v vrednosti od 175 evrov do 350 evrov se zaračuna carina v višini 3,5 odstotka in 22-odstotni DDV. Če je vrednost blaga višja od navedenih zneskov, se blago carini po predpisanih stopnjah iz Carinske tarife in obdavči z 22-odstotnim DDV-jem. Carinsko tarifo in druge informacije lahko dobite na spletni strani Carinske uprave.

Po podatkih Hrvaškega notranjega ministrstva morajo tujci za vstop na Hrvaško po novi uredbi od 1. junija 2004 dalje imeti po sto evrov na dan načrtovanega bivanja (turisti po 50 evrov). V skladu z uredbo tako lahko hrvaški policisti na mejnih prehodih zahtevajo od potnikov, da imajo s seboj dovolj gotovine, čeke ali plačilne kartice.

Druge dajatve

Hrvaški davčni sistem se je večkrat spreminjal zaradi podpiranja naložb tujih vlagateljev. Davčni sistem velja za prebivalce in nerezidente v državi. Hrvaška je podpisala pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja z 38 različnimi državami, med drugimi tudi s Slovenijo.

Osnovni davki v davčnem sistemu Republike Hrvaške

Več informacij o davčnem sistemu najdete na spletni strani Davčne uprave Republike Hrvaške.

Davek na dobiček

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dobiček je bil objavljen v NN 57/2006. Stopnja davka na dobiček znaša 20 odstotkov.

Zavezanci za plačilo davka na dobiček so:

a) Družba ali druga pravna ali fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Hrvaška, ki opravlja gospodarsko dejavnost, za namen, ki izhajajo iz dobička, dohodka ali prihodkov.

b) Podjetnik - fizična oseba, če je realizacija:

- skupnih prihodkov v preteklem finančnem obdobju presežena za HRK 2,000,000,00 ali

- skupnih prihodkov v preteklem finančnem obdobju presežena za HRK 400,000,00 ali

- je vrednost dolgoročnih sredstev presežena za HRK 2.000,000,00 in
če zaposluje več kot 15 zaposlenih v primerjavi s preteklim davčnim obdobjem.

Vir: The Croatian tax system.

Hrvaška je zagotovila davčne olajšave za vlagatelje, ki so pripravljeni vlagati in zaposlovati nove delavce. Davek na dobiček pravnih oseb varira, kar je razvidno iz priložene preglednice.

Davek na dohodek

Zavezanec za plačilo davka ne dohodek je domača ali tuja fizična oseba, ki ustvari obdavčljiv dohodek. Domačemu davčnemu zavezancu se obdavči dohodek ustvarjen doma ali v tujini zmanjšan za osebne davčne olajšave. Tuji davčni zavezanec plača samo davek na dohodek ustvarjen na Hrvaškem, zmanjšan za davčne olajšave (ki znašajo 1250 KN mesečno). Dohodek je razlika med prihodki in stroški ustvarjenimi v davčnem obdobju (tj. Koledarsko leto).

Davek se plača na dohodek od:

- dela (plača ali pokojnina)
- samostojne dejavnosti (obrt, kmetijstvo in gozdarstvo)
- premoženja in premoženjskih pravic (zakup, najem ali prodaja nepremičnine, avtorske pravice in pravice industrijske lastnine)
- kapitala (dividende, deleža v dobičku)
- zavarovanja (premije izplačane pri zavarovanju)

Davek na dohodek (dohodnina) se plačuje progresivno in se giblje med 15 % in 45%.

Davek na dodano vrednost

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost je bil objavljen v NN 90/05. Zavezanec za plačilo DDV je podjetnik, ki opravlja dejavnost, za katero je predpisano plačevanje davka na dodano vrednost. Podjetnik je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost z namenom ustvarjanja prihodkov. Obračunsko obdobje za prijavo davka je 30 dni. Za podjetja, katerih vrednost prometa vključno z DDV je v predhodnem koledarskem letu znašala 300.000 HRK pa tri mesece. Podjetja, katerih promet je nižji od 85.000 HRK letno, se lahko za vstop v sistem DDV odločijo sama.

Hrvaška vlada je med ukrepi za prevladanje gospodarske in proračunske krize sprejela zakon s katerim spreminja stopnjo davka na dodano vrednost. Dosedanjo stopnjo davka je dvignila na 25% (velja s 01.03.2012), za posamezne izdelke pa so v uporabi 13% in 5% davčna stopnja. 

Čistopis Zakona o davku na dodano vrednost je objavljen na http://mfin.hr/.

Oprostitve davkov

Davka je/so oproščeni:

- najem stanovanjskih prostorov,
- storitve bank, hranilnic, hranilno-kreditnih organizacij, zavarovalnic,
- zdravstvene storitve v zdravstvenih ustanovah,
- storitve kulturnih organizacij in organizacij za socialno in otroško skrb, učence, študente kot tudi verske skupnosti,
- storitve šolskih ustanov.

Plačila DDV je oproščeno tudi blago, uvoženo v humanitarne namene ali prejeto kot donacija, vendar pa je iz te oprostitve izključeno fiskalno najzanimivejše blago, kot so nafta in naftni derivati, tobak in tobačni izdelki ter alkohol in alkoholne pijače.

Oprostitev od plačila DDV (pa tudi carine) velja tudi pri ponovnem uvozu blaga, ki ga v nespremenjenem stanju uvozi ista oseba, kot ga je izvozila. Oprostitev plačila DDV pa se ne nanaša na ponovni uvoz blaga, ki se izvozi zaradi dodelave in oplemenitenja. V tem primeru se plača DDV, davčna osnova pa je vrednost plačila za oplemenitenje oz. dodelavo.

Plačila DDV so oproščene vse izvozne dobave vključno s transportnimi storitvami, dobave blaga v proste cone in in carinska skladišča, dobave diplomatskim predstavništvom, storitve domačih podjetjih, opravljene na Hrvaškem tujim morskim, zračnim in rečnim prevoznikom, dobave domačim neprofitnim organizacijam, ki se plačajo iz dobljenih tujih donacij (tudi tu so izvzeti nafta in naftni derivati, tobak in tobačni izdelki ter alkohol in alkoholne pijače).

Davčna uprava in Finančna policija lahko od sredine leta 2004 davčnemu zavezancu, ki bodisi ne obračunava bodisi ne plačuje DDV, s sklepom začasno prepovejo nadaljnjo opravljanje dejavnosti.

Druge davčne dajatve

Poleg opisanih davkov na Hrvaškem poznajo še:

- posebne davke (za naftne derivate, tobačne izdelke, pivo, brezalkoholne pijače, alkohol in alkoholne pijače, osebne avtomobile, luksuzne izdelke, zavarovanje avtomobilske odgovornosti)
- davek na nepremičnine
- davek na igre na srečo
- davke glede na predpise lokalne samouprave in uprave (to so različni županski, občinski in mestni davki).

Gotovinsko poslovanje

S 1.1.2013 je v veljavo stopil Zakon o fiskalizaciji u prometu gotovinom (Narodne novine 133/12), ki ureja gotovinsko poslovanje in bo implementiran v treh fazah. Natančnejša postopna uveljavitev zakona je vsebovana v 39. členu zakona.

Devizno poslovanje

Devizni režim ureja Zakon o temeljih deviznega sistema, plačilnega prometa in prometa z zlatom ali Devizni zakon.

Devizni zakon loči:

- domače osebe oziroma rezidente (pravne osebe s sedežem v Republiki Hrvaški in fizične osebe s prebivališčem v Republiki Hrvaški); in

- tuje osebe oziroma nerezidente (pravne osebe s sedežem v tujini in fizične osebe s prebivališčem v tujini).

Za obrtnike in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom, ter za podjetnike posameznike pri opravljanju njihove dejavnosti veljajo določila Deviznega zakona, ki se nanašajo na pravne osebe.

Transakcije s tujino se delijo na tekoče in kapitalske. Tekoče transakcije so izvoz in uvoz blaga in storitev (transport, zavarovanje in drugo). Kapitalske transakcije so zasebne dolgoročne investicije, zasebne kratkoročne transakcije in drugo.

Tuje osebe na Hrvaškem lahko za svoje transakcije uporabljajo tudi svoje terjatve v domači valuti, v kunah. Vodijo se na računih hrvaških bank, pooblaščenih za poslovanje s tujino, in z njimi se lahko izvršijo plačila na Hrvaškem, dajejo posojila domačim osebam, lahko se prenašajo na istovrstni račun druge tuje osebe na Hrvaškem in transferirajo v tujino. Pred njihovim transferom v tujino se konvertirajo v konvertibilno valuto.

Devize se kupujejo in prodajajo na deviznem trgu, to pa vključuje nakup oziroma prodajo deviz opravljeno med pooblaščenimi bankami in centralno banko (Hrvatska narodna banka) ali med pooblaščenimi bankami in drugimi osebami. Na Hrvaškem ni dovoljen nakup, prodaja ali posojilo deviz (niti posredovanje pri teh poslih) med domačimi (fizičnimi in pravnimi) osebami kot tudi med domačimi in tujimi osebami, razen v primerih, ki jih predvideva Devizni zakon. S tem se poudarja prednost nacionalne valute – kune. Devizni trg sestavljajo tudi vsi nakupi in prodaje efektivnega tujega denarja, ki jih opravljajo pooblaščene banke in tudi druge domače banke, ki te posle opravljajo v skladu z Deviznim zakonom. Devize se lahko kupujejo na deviznem trgu promptno in na rok. Tečaj domače valute do tujih valut se oblikuje na deviznem trgu v skladu s ponudbo deviz in povpraševanjem po njih.