Veleposlani┼ítvo RS Zagreb /Gospodarstvo /Gospodarska gibanja v Republiki Hrva┼íki /

Gospodarska gibanja v Republiki Hrvaški

Republika Hrva┼íka je v letu 2013 postala ─Źlanica EU in s tem storila pomemben korak v prizadevanjih za izbolj┼íevanje poslovnega okolja. Kljub temu je le to po oceni gospodarstvenikov in razli─Źnih mednarodnih institucij mogo─Źe oceniti kot zelo zahtevno.

Po podatkih Eurostata je Hrva┼íka od 2008 do 2015 do┼żivela drugi najve─Źji komulativni padec bruto doma─Źega proizvoda (BDP) v EU, ki je zna┼íal 9,4 odstotka. Prvi─Ź po ┼íestih letih je hrva┼íki BDP v letu 2015 zrasel za 1,6 odstotka. V letu 2016 se je hrva┼íki BDP pove─Źal za 2,9 odstotka, kar je 1,3 odstotne to─Źke ve─Ź kot v 2015 in najve─Ź po letu 2007.

Hrva┼íka vlada v leto┼ínjem (2017) prora─Źunu na─Źrtuje 121,6 milijarde kun (16,2 milijarde evrov) prihodkov ter 128,4 milijarde kun (17,1 milijarde evrov) odhodkov. Primanjkljaj naj bi zna┼íal 6,8 milijarde kun, oz. 1,9 odstotka BDP.

Hrva┼íka narodna banka (HNB) in vodilni makroekonomisti tudi v letu 2017 napovedujejo okoli 3 odstotno rast BDP. Hrva┼íka vlada je prora─Źun za leto┼ínje leto oblikovala na predpostavki 3,2 odstotne gospodarske rasti. V letu 2018 naj bi se rast BDP po vladnih napovedih upo─Źasnila na 2,8 odstotka, leto kasneje na 2,6 odstotka in v letu 2020 na 2,5 odstotka. Gospodarska rast bo v celotnem navedenem obdobju temeljila skoraj izklju─Źno na pove─Źanem doma─Źem povpra┼íevanju.

Podrobnej┼íi podatki o aktualnih gospodarskih razmerah in na─Źrtovanih ukrepih so povzeti v

Nacionalnem reformnem programu za leto 2017

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2017-european-semester-national-reform-programme-croatia-hr.pdf

ter Konvergen─Źnem programu 2017-2020

http://www.mfin.hr/adminmax/docs/Program%20konvergencije%20Republike%20Hrvatske%20za%20razdoblje%202017.%20-%202020.pdf

Evropska komisija (EK) na osnovi analize vseh teh dokumentov v okviru leto┼ínjih priporo─Źil dr┼żavam ─Źlanicam (CSR - https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2017-european-semester-country-specific-recommendations-commission-recommendations-croatia.pdf ) Hrva┼íki navaja podobna priporo─Źila kot ┼że v minulih letih. Ta se nana┼íajo na podro─Źja dav─Źne politike, upravljanja z javnim dolgom, pokojninskega sistema, izobra┼żevalnega sistema, na delovanje javne uprave ter upravljanje z javnim premo┼żenjem oz. njegovim dezinvestiranjem.

Poleg pove─Źane doma─Źe potro┼ínje je sicer k izbolj┼íanju gospodarskih kazalcev prispeval hrva┼íki izvoz, kar se odra┼ża tudi v dvostranski blagovni menjavi s Slovenijo, ki je v letu 2016 dosegla skoraj 3,6 milijarde evrov.

Po podatkih hrva┼íkega Dr┼żavnega zavoda za statistiko (DZS) je Hrva┼íka v letu 2016 izvozila za 12,3 milijarde evrov blaga, kar je za 6,9 odstotka ve─Ź kot v letu 2015. Uvoz se v primerjavi s predhodnim letom pove─Źal za 6,5 odstotka na 19,7 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila tako 62,6 odstotka, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa je zna┼íal 7,3 milijarde evrov. Hrva┼íka ┼íe naprej najve─Ź izvozi na tr┼żi┼í─Źe EU in sicer za 66,4 odstotka vsega blaga, hkrati pa je uvoz iz teh dr┼żav zna┼íal 77,2 odstotka celotnega uvoza.

Hrva┼íka sicer v naslednjih letih ra─Źuna na velik priliv evropskih sredstev ter napoveduje izbolj┼íevanje poslovnega okolja, a bodo rezultati vidni ┼íele na dalj┼íi rok. V hrva┼íkem Svetu za konkuren─Źnost  (http://www.konkurentnost.hr/Default.aspx ) v zvezi s tem opozarjajo na razli─Źne pomanjkljivosti v hrva┼íkem gospodarstvu, med katerimi po sklopih izpostavljajo naslednje:

-slaba odpornost na krizo, nizka gospodarska rast, nizka zaposlenost;

-birokracija, neprilagodljive vladne politike, slab pravni in regulatorni okvir;

-cena kapitala, davki in prispevki;

-slabo razvito podjetni┼ítvo, (ne)prilagodljivost podjetij, slabo poslovno upravljanje, slaba dru┼żbena odgovornost;

-zastarele proizvodne tehnologije, nizka inovativnost, nezadosten transfer znanja, neustrezno visoko┼íolsko in mened┼żersko izobra┼żevanje.

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Hrva┼íke narodne banke (HNB),  hrva┼íkega Dr┼żavnega zavoda za statistiko (DZS) ter Hrva┼íke gospodarske zbornice (HGK).

https://www.hnb.hr/
http://www.dzs.hr/
http://web.hgk.hr/