Veleposlaništvo RS Zagreb /Gospodarstvo /Gospodarska gibanja v Republiki Hrvaški /

Gospodarska gibanja v Republiki Hrvaški

Republika Hrvaška je v letu 2013 postala članica EU in s tem storila pomemben korak v prizadevanjih za izboljševanje poslovnega okolja. Kljub temu je le to po oceni gospodarstvenikov in različnih mednarodnih institucij mogoče oceniti kot zelo zahtevno.

Po podatkih Eurostata je Hrvaška od 2008 do 2015 doživela drugi največji komulativni padec bruto domačega proizvoda (BDP) v EU, ki je znašal 9,4 odstotka. Prvič po šestih letih je hrvaški BDP v letu 2015 zrasel za 1,6 odstotka. V letu 2016 se je hrvaški BDP povečal za 2,9 odstotka, kar je 1,3 odstotne točke več kot v 2015 in največ po letu 2007.

Hrvaška vlada v letošnjem (2017) proračunu načrtuje 121,6 milijarde kun (16,2 milijarde evrov) prihodkov ter 128,4 milijarde kun (17,1 milijarde evrov) odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 6,8 milijarde kun, oz. 1,9 odstotka BDP.

Hrvaška narodna banka (HNB) in vodilni makroekonomisti tudi v letu 2017 napovedujejo okoli 3 odstotno rast BDP. Hrvaška vlada je proračun za letošnje leto oblikovala na predpostavki 3,2 odstotne gospodarske rasti. V letu 2018 naj bi se rast BDP po vladnih napovedih upočasnila na 2,8 odstotka, leto kasneje na 2,6 odstotka in v letu 2020 na 2,5 odstotka. Gospodarska rast bo v celotnem navedenem obdobju temeljila skoraj izključno na povečanem domačem povpraševanju.

Podrobnejši podatki o aktualnih gospodarskih razmerah in načrtovanih ukrepih so povzeti v

Nacionalnem reformnem programu za leto 2017

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2017-european-semester-national-reform-programme-croatia-hr.pdf

ter Konvergenčnem programu 2017-2020

http://www.mfin.hr/adminmax/docs/Program%20konvergencije%20Republike%20Hrvatske%20za%20razdoblje%202017.%20-%202020.pdf

Evropska komisija (EK) na osnovi analize vseh teh dokumentov v okviru letošnjih priporočil državam članicam (CSR - https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2017-european-semester-country-specific-recommendations-commission-recommendations-croatia.pdf ) Hrvaški navaja podobna priporočila kot že v minulih letih. Ta se nanašajo na področja davčne politike, upravljanja z javnim dolgom, pokojninskega sistema, izobraževalnega sistema, na delovanje javne uprave ter upravljanje z javnim premoženjem oz. njegovim dezinvestiranjem.

Poleg povečane domače potrošnje je sicer k izboljšanju gospodarskih kazalcev prispeval hrvaški izvoz, kar se odraža tudi v dvostranski blagovni menjavi s Slovenijo, ki je v letu 2016 dosegla skoraj 3,6 milijarde evrov.

Po podatkih hrvaškega Državnega zavoda za statistiko (DZS) je Hrvaška v letu 2016 izvozila za 12,3 milijarde evrov blaga, kar je za 6,9 odstotka več kot v letu 2015. Uvoz se v primerjavi s predhodnim letom povečal za 6,5 odstotka na 19,7 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila tako 62,6 odstotka, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa je znašal 7,3 milijarde evrov. Hrvaška še naprej največ izvozi na tržišče EU in sicer za 66,4 odstotka vsega blaga, hkrati pa je uvoz iz teh držav znašal 77,2 odstotka celotnega uvoza.

Hrvaška sicer v naslednjih letih računa na velik priliv evropskih sredstev ter napoveduje izboljševanje poslovnega okolja, a bodo rezultati vidni šele na daljši rok. V hrvaškem Svetu za konkurenčnost  (http://www.konkurentnost.hr/Default.aspx ) v zvezi s tem opozarjajo na različne pomanjkljivosti v hrvaškem gospodarstvu, med katerimi po sklopih izpostavljajo naslednje:

-slaba odpornost na krizo, nizka gospodarska rast, nizka zaposlenost;

-birokracija, neprilagodljive vladne politike, slab pravni in regulatorni okvir;

-cena kapitala, davki in prispevki;

-slabo razvito podjetništvo, (ne)prilagodljivost podjetij, slabo poslovno upravljanje, slaba družbena odgovornost;

-zastarele proizvodne tehnologije, nizka inovativnost, nezadosten transfer znanja, neustrezno visokošolsko in menedžersko izobraževanje.

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Hrvaške narodne banke (HNB),  hrvaškega Državnega zavoda za statistiko (DZS) ter Hrvaške gospodarske zbornice (HGK).

https://www.hnb.hr/
http://www.dzs.hr/
http://web.hgk.hr/