Veleposlaništvo RS Zagreb /Gospodarstvo /Gospodarska gibanja v Republiki Sloveniji /

Aktualna gospodarska gibanja v Republiki Sloveniji

Po poslabšanju zaradi krize Slovenija zadnja leta znova napreduje na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva,  poudarja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Poročila o razvoju 2017
(http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2017/PoR_2017_prava.pdf)

Od leta 2014 se gospodarski položaj izboljšuje, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je sicer po prvih ocenah statističnega urada (SURS) v letu 2016 v primerjavi z letom prej realno povečal za 2,5 odstotka in v tekočih cenah znašal 39.769 milijonov evrov.

Zunanje povpraševanje je bilo lani tako kot v letu 2015 glavni generator gospodarske rasti; izvoz se je povečal za 5,9 odstotka. Čedalje pomembnejše postaja domače povpraševanje; povečalo se je za 2,4 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,8 odstotka.

Skupna zaposlenost je v letu 2016 znašala 960,000 oseb; glede na leto 2015 se povečala za 2 odstotka oz. za 19.000 oseb. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju 2017 znašala 964.000 oseb in se je glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečala za 2,6 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini in v dejavnosti promet. Konec junija 2017 je bilo v evidenco prijavljenih 84.793 oseb oz. 15,0 % manj kot pred letom. Podjetja pričakujejo nadaljnjo rast zaposlovanja tudi v prihodnjih mesecih.

Gospodarska rast v Sloveniji, ki jo spodbuja vedno več dejavnikov, se je v prvem četrtletju letos še pospešila; bruto domači proizvod je bil medletno višji za 5,3 %, kar je najvišja rast po drugem četrtletju leta 2008. S tem so se nadaljevala ugodna gibanja iz lanskega leta, ki je bilo po podatkih o poslovanju podjetij najuspešnejše po začetku krize. Četrtletna rast se je v prvem četrtletju letos še okrepila (1,5 %, desezonirano), BDP je presegel povprečno raven iz leta 2008. Ob nadaljnji rasti izvoza, potrošnje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje se je letos začela krepiti tudi gradbena aktivnost. Rast BDP je znova občutno presegla povprečje evrskega območja (1,7 % medletno), tako da se nadaljuje triletno obdobje hitrejše rasti in posledično zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo v EU.

Rast tujega povpraševanja in izboljševanje konkurenčnega položaja še naprej spodbujata krepitev izvoza ter z njim povezano aktivnost v predelovalnih dejavnostih in nekaterih segmentih tržnih storitev. Gospodarske razmere v evrskem območju in v večini naših glavnih trgovinskih partneric so se izboljšale tudi v začetku letošnjega leta. Ob rasti tujega povpraševanja se je rast slovenskega izvoza še okrepila (8,7 %). Enako velja za proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, kjer se je nadaljevala rast v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Z izvoznimi gibanji je povezana tudi rast prihodka v nekaterih segmentih tržnih storitev, zlasti to velja za promet in računalniške storitve. Ob nadaljnji rasti števila prihodov oz. prenočitev tujih turistov se je še povečal prihodek v gostinstvu.

Občutno izboljševanje razmer na trgu dela in visoka raven zaupanja potrošnikov sta ključna dejavnika nadaljnje rasti zasebne potrošnje (4,0 %). Rast zaposlenosti se je v prvem četrtletju nadaljevala (2,6 %, po statistiki nacionalnih računov), število zaposlenih je bilo za skoraj 25.000 večje kot v enakem obdobju lani. Zaposlenost se povečuje v skoraj vseh dejavnostih, po daljšem času izraziteje tudi v gradbeništvu, kratkoročna pričakovanja pa ostajajo na najvišji ravni po začetku krize. Medletna rast povprečne plače je ostala zmerna, plače pa so podobno kot zaposlenost višje kot pred letom v večini dejavnosti. Pozitivne razmere na trgu dela so vplivale na nadaljnje izboljšanje zaupanja potrošnikov, ki je letos na najvišji ravni doslej. Posledično se je nadaljevala tudi rast zasebne potrošnje. Gospodinjstva še naprej povečujejo predvsem nakupe trajnih dobrin pa tudi ostalega blaga in storitev, ki predstavlja prevladujoč del potrošnje. Rast potrošnje se odraža tudi v nadaljnjem povečanju prihodka v trgovinski dejavnosti.

Nadaljevala se je rast investicij v opremo in stroje, v začetku leta so se začele krepiti tudi gradbene investicije. Rast investicij v opremo in stroje povezujemo z visoko izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij. V začetku leta pa so znova začele okrevati tudi gradbene investicije. Poleg nadaljevanja lani začete rasti stanovanjskih investicij, povezane z oživljanjem trga nepremičnin, se povečujejo tudi nestanovanjske investicije, po naši oceni zlasti zasebnega sektorja. Na rast skupne investicijske aktivnosti po naši oceni vplivajo tudi večja razpoložljivost virov financiranja kot pred leti, vključno s prvimi znaki oživljanja kreditne aktivnosti podjetij. Po lanskem občutnem padcu državnih investicij (povezanih s skromnim črpanjem evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo) so bili na začetku leta odhodki za investicije državnega proračuna na podobni ravni kot leto pred tem.

Medletna inflacija je maja znašala 1,5 % in je še naprej predvsem posledica višjih cen energentov in storitev kot odraz ponudbenih dejavnikov in krepitve povpraševanja. Na višje cene energentov vplivajo medletno višje cene nafte na svetovnih trgih, čeprav so se te od začetka leta znova znižale. Rast cen storitev povezujemo zlasti s krepitvijo zasebne potrošnje. Povečujejo se predvsem cene storitev, povezanih s preživljanjem prostega časa (gostinske in nastanitvene storitve). Cene neenergetskega blaga kljub višji potrošnji še ostajajo na podobni ravni kot pred letom.
 
Ugodna gospodarska gibanja vplivajo na visoko rast javnofinančnih prihodkov, kar je ob zmerni rasti odhodkov privedlo do nadaljnjega zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaj konsolidirane bilance (375,6 mio EUR) je bil po metodologiji denarnega toka v prvem četrtletju za tretjino manjši kot v enakem obdobju lani, primarni saldo pa se je prevesil v presežek. Na visoko rast prihodkov (7,4 %) v prvem četrtletju so vplivale predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Precej zmernejša rast odhodkov (2,6 %) je v veliki meri posledica stagnacije  investicij države in padca plačil v proračun EU.

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Statističnega urada RS.

http://www.umar.si/
http://www.stat.si/statweb