Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
23.11.2017  

Arbitrarna odločitev drugostopenjskega sodišča v Zagrebu glede LB in NLB

Ljubljana, 23. november 2017 – Drugostopenjsko (županijsko) sodišče v Zagrebu je v eni od tožb Zagrebačke banke proti Ljubljanski banki (LB) in Novi ljubljanski banki (NLB) razsodilo v škodo LB in NLB ter jima naložilo plačilo zneska v višini 492.430,53 evra ter obresti od 1. januarja 1992 do plačila. Pooblaščenec LB je sodbo prejel 14. novembra 2017.

Gre za enega od postopkov v zvezi s t. i. prenesenimi deviznimi vlogami LB v Zagrebu, katerih izplačilo je na podlagi lastne zakonodaje prevzela Hrvaška kot javni dolg, in sicer tako, da je varčevalcem  s hrvaškim državljanstvom omogočila prenos deviznih vlog na hrvaške banke, od katerih sedaj dve po posebnem pooblastilu hrvaškega ministra za finance tožita LB in NLB. Drugostopenjsko (županijsko) sodišče je v omenjenem postopku v nasprotju s pričakovanji in običajno sodno prakso spremenilo odločitev sodišča prve stopnje (občinskega sodišča v Zagrebu). Slednje je zahtevek Zagrebačke banke na prvi stopnji v celoti zavrnilo.

Slovenija tudi ob tej priložnosti izraža zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi kršitev mednarodnih obveznosti s strani Hrvaške in arbitrarne ter napačne razlage slovenskega ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani hrvaških sodišč.

Slovenija in Hrvaška sta 11. marca 2013 na Mokricah sklenili memorandum o soglasju, ki je mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Memorandum določa, da bosta Slovenija in Hrvaška rešitev za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem našli na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva (Priloga C). Hrvaška vlada se je zavezala, da bo na podlagi memoranduma do končne razrešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, in da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.

Slovenska vlada se je z memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu pričela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v DZ. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Hrvaška želi določbe omenjenega memoranduma, s katerimi sta državi uredili nadaljnje reševanje problematike prenesenih deviznih vlog v podružnici LB v Zagrebu, zaobiti tako, da memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Njen cilj je onemogočiti ustavitev (stay) sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je brez dvoma v nasprotju z dogovori med državama.

Slovenija izraža zaskrbljenost tudi zaradi arbitrarne in povsem neutemeljene interpretacije slovenskega ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1994 s strani hrvaških sodišč. Z ustavnim zakonom je bil del obveznosti in pravic LB prenesen na novoustanovljeno NLB, del pa jih je zadržala LB. Iz 22.b člena ustavnega zakona jasno izhaja, katere terjatve in obveznosti je obdržala LB. LB je v skladu s tem členom zadržala vse obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah zunaj območja Slovenije ter pripadajoče terjatve iz teh naslovov. NLB je zato neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavana kot drugotožena stranka v teh postopkih.

Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v celoti izpolnila svoje mednarodne obveznosti in do končne razrešitve vprašanja prevzema jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za devizne vloge v poslovnih bankah v SFRJ zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov pred hrvaškimi sodišči, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb. Kot je znano, je Slovenija leta 2016 v podobni zadevi glede problematike terjatev LB na Hrvaškem vložila meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Ob tej priložnosti Slovenija ponovno poudarja, da sta načeli vladavine prava in mirnega reševanja sporov temeljni načeli v sodobni mednarodni in evropski skupnosti.