Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
02.06.2016  

Mednarodna konferenca "Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje"

Naslednice razpadle SFRJ Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija,  Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija (danes Srbija) so 29. junija 2001 v palači Hofburg na Dunaju podpisale Sporazum o vprašanjih nasledstva. Državni zbor, Ministrstvo za zunanje zadeve in visoka predstavnica za nasledstvo pripravljajo ob 15. obletnici podpisa mednarodno konferenco Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje, ki bo potekala 7. junija 2016 v Ljubljani.

Politični pomen Sporazuma je nesporen, saj potrjuje razpad SFRJ in priznava enakost petih držav naslednic. Sporazum je edini multilateralni pravni akt sklenjen med vsemi državami naslednicami, ki ureja nerešena vsebinska in pravna vprašanja, povezana z razpadom Jugoslavije, ki ga nekateri imenujejo celo mirovni sporazum. Rešitev, ki so jih države naslednice dosegle v Sporazumu ne gre jemati zlahka oz. kot nekaj samoumevnega, saj je bila pot do soglasja težavna. Za ratifikacijo Sporazuma v petih državah podpisnicah so bila potrebna dodatna tri leta in Sporazum je v veljavi od junija 2004.

V uvodnem nagovoru bosta svoje videnje osrednje teme konference predstavila dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora in dr. Dušan Mramor, minister za finance in predsednik Koordinacijskega odbora za nasledstvo. Glavni govornik bo avstrijski diplomat dr. Wolfgang Petritsch, nekdanji visoki predstavnik Organizacije združenih narodov za Bosno in Hercegovino ter posebni pooblaščenec Evropske unije za Kosovo. Dr. Petritsch je v imenu mednarodne skupnosti sopodpisnik Sporazuma o vprašanjih nasledstva.

Ne glede na pomembno zgodovinsko in vsebinsko vlogo je uresničevanje Sporazuma le delno uspešno, predvsem zaradi občasnega oviranja postopka s strani posameznih držav. Popolna implementacija Sporazuma je temelj za stabilne, dolgoročne in prijateljske odnose med državami podpisnicami. Rešitev preostalih odprtih tem ostaja ključnega pomena za Slovenijo in prihodnje regionalno sodelovanje.

Uresničevanje Sporazuma je ena izmed prioritetnih nalog slovenske zunanje politike. Celovita uresničitev Sporazuma in rešitev odprtih nasledstvenih vprašanj je kot prednostno področje izpostavljena v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel 10. junija 2015 in je temeljiteje razdelana v vladnem strateškem dokumentu z dne 29. junija 2015. Za prihodnje dvostranske odnose z državami regije je izrednega pomena dinamika in kakovost reševanja nasledstvenih vprašanj oziroma cilj dejanske in celovite uresničitve Sporazuma, saj gre pri tem za urejanje pomembnih medsebojnih pravnih razmerij in znatnih finančnih obveznosti po razpadu skupne države, pa tudi za politično odgovornost.

Na mednarodni konferenci bodo domači in tuji strokovnjaki razpravljali o zgodovinskih, pravnih in aktualnih političnih vidikih Sporazuma, njegovem izvajanju ter rezultatih, uresničenih na podlagi njegovih določil. Svoj pogled na deset let pogajanj, ki so vodila do podpisa Sporazuma, na 15 letno obdobje od podpisa do danes ter na pomen Sporazuma za prihodnost bodo med drugimi predstavili[1]: prof. dr. Erik Jurgens, nizozemski in evropski politik, avtor t.i. Jurgensovega poročila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o starih deviznih vlogah v SFRJ; Christian Danielsson, generalni direktor v Evropski komisiji, pristojen za sosedstvo in širitvena pogajanja; dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava in članica slovenske pogajalske delegacije na nasledstvenih pogajanjih; dr. Ana Polak Petrič, visoka predstavnica za nasledstvo; dr. Helmut Tichy, pravni svetovalec na avstrijskem zunanjem ministrstvu.

Udeleženci se bodo posvetili tudi realizaciji Sporazuma z vidika Slovenije ter premoženju oz. predmetom, ki jih je Slovenija že pridobila na podlagi Sporazuma. To so predvsem diplomatsko konzularna predstavništva, umetniška dela, ladja Triglav, arhivsko gradivo in denarna sredstva. Svoje izkušnje z reševanjem nasledstvenih vprašanj bodo delili dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije; dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji pooblaščenec za finančna vprašanja na področju nasledstva; mag. Stanislav Vidovič, generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve; Roman Anžič, poveljnik mornariškega diviziona Slovenske vojske in dr. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije.

Mednarodna konferenca je dobra priložnost, da udeleženci usmerijo pogled tudi v čas, ki je pred nami. Države naslednice čaka še precej dela pri izvrševanju določil Sporazuma. Konferenca bo skušala pregledati odprta vprašanja, tako tista ki se zdijo enostavnejša kot druga, ki za rešitev zahtevajo obilo politične volje. Izkušnje kažejo, da je vprašanje deviznih varčevalcev eno izmed težjih vprašanj jugoslovanske dediščine. Mednarodno sodišče je pred dvema letoma zahtevalo odpravo kršitve pravice do premoženja varčevalcev in s tem pripravilo teren državam naslednicam, da se ponovno usedejo za pogajalsko mizo. Morda bo prav mednarodna konferenca v Ljubljani pripomogla, da se pogajanja o denarnih obveznostih in drugih odprtih vprašanjih v dobri veri nadaljujejo in čim prej tudi zaključijo. Popolna implementacija Sporazuma je tisto, kar so imeli v mislih podpisniki na Dunaju pred 15 leti in bi morala biti v interesu držav naslednic, regije in mednarodne skupnosti.

Konference se bodo na povabilo slovenske visoke predstavnice za nasledstvo (dr. Ane Polak Petrič) udeležili visoki predstavniki za nasledstvo Bosne in Hercegovine (Mirsad Žuga), Hrvaške (Andreja Metelko-Zgombić), Makedonije (Elena Kuzmanovska) in Srbije (prof. dr. Rodoljub Etinski). Sestali se bodo na bilateralnih sestankih ob robu mednarodne konference in razpravljali o metodah dela ter koordinaciji prihodnjih aktivnosti s ciljem pospešitve procesa izvrševanja določb Sporazuma.

V okviru mednarodne konference bo v Državnem zboru na ogled razstava Zgodbe iz zapuščine (Slovenija in nasledstvo po Jugoslaviji), ki jo pripravil Arhiv Republike Slovenije v sodelovanju z RTV Slovenija in Diplomatskim arhivom Ministrstva za zunanje zadeve.


[1] Navajamo doslej potrjene udeležence in opozarjamo, da so možne spremembe.