Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
22.01.2016  

Hrvaško sodišče ni upoštevalo Memoranduma o soglasju glede prenesenih deviznih vlog

Ljubljana, 22. januar 2016 - V zvezi z današnjo razsodbo prvostopenjskega sodišča v Zagrebu glede t.i. prenesenih deviznih vlog Republika Slovenija opozarja, da sodišče v postopku ni upoštevalo Memoranduma o soglasju, ki sta ga 11. marca 2013 podpisali Republika Hrvaška in Republika Slovenija. Memorandum določa, da se rešitev za prenesene devizne vloge najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Priloga C). Vlada Republike Hrvaške se je z Memorandumom zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami ter da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Vlada Republike Slovenije se je v Memorandumu zavezala, da bo po podpisu Memoranduma pričela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v Državnem zboru. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Republika Hrvaška želi izigrati prej omenjene dokumente, s katerimi sta državi regulirali nadaljnje reševanje problematike prenesenega starega deviznega varčevanja in sicer tako, da Memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe, s ciljem, da onemogoči prekinitev (stay) sodnih postopkov za nedoločen čas, kar je vsekakor  nasprotju z dogovori med državama.

Prvostopenjsko sodišče v Zagrebu je danes razsodilo v zadevi, ki jo Privredna banka Zagreb (PBZ) od leta 1994, po pooblastilu hrvaške države, vodi proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB). Zagrebško sodišče je odločalo o eni izmed tožb te banke za povračilo izplačanih deviznih vlog, ki jih je hrvaškim varčevalcem, po razpadu SFRJ, preko prenosa vlog na komercialne banke izplačala Hrvaška. Kot je znano, je Republika Slovenija varčevalce na svojem ozemlju v začetku 90. let izplačala neposredno in ne glede na njihovo državljanstvo.

V konkretni zadevi, katere vrednost znaša 3,8 milijona švedskih kron, je zagrebško prvostopenjsko sodišče leta 2002 odločilo v korist LB in NLB. Enako je odločilo tudi drugostopenjsko sodišče leta 2007. Konec leta 2008 je hrvaško Vrhovno sodišče ugodilo revizijskemu zahtevku PBZ in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Preteklo je dodatnih 7 let in zagrebško sodišče je danes odločilo, da sta LB in NLB dolžni plačati zahtevani znesek.

Zaradi prenesenih deviznih vlog, ki so bile  pred več kot 20 leti izplačane hrvaškim varčevalcem, sta PBZ in Zagrebška banka za račun Republike Hrvaške proti LB in NLB sprožili 27 postopkov  (zaradi združitve posamičnih postopkov jih je trenutno 15) na hrvaških sodiščih. Po sklenitvi Memoranduma, hrvaška sodišča njegovih določb ne tolmačijo enako in posledično so odločitve sodišč včasih v prid in drugič v škodo LB in NLB. Ena pravnomočna sodba je v obravnavi na hrvaškem ustavnem sodišču.

Želimo opozoriti tudi na primer nedavne pravnomočne sodbe višjega deželnega sodišča v Münchnu (iz decembra 2015) v povezavi s sodbo deželnega sodišča v Memmingenu (iz marca 2015), v zadevi deviznega varčevalca proti NLB. Nemško sodišče pravilno ugotavlja, da je za presojo morebitnega pravnega nasledstva med NLB d.d. in LB d.d. potrebno uporabiti slovensko pravo in da v skladu s slovenskim ustavnim zakonom takega nasledstva ni glede vlog starega deviznega varčevanja. Tudi v drugih sodnih sporih v Nemčiji je bilo vedno odločeno, da NLB d.d. ni odgovorna za staro devizno varčevanje. Na hrvaških sodiščih sta interpretacija tega razmerja in tolmačenje slovenskega ustavnega zakona povsem drugačna.

Ob navedenem je nerazumljivo tudi hrvaško razumevanje statusa glavne podružnice LB v Zagrebu. Ko podružnica LB v Zagrebu v sodnih postopkih zahteva vračilo posojil hrvaškim podjetjem, jim sodišča ne priznavajo aktivne legitimacije - torej sposobnosti biti tožnik. Ko gre na drugi strani za tožbe hrvaških varčevalcev v zvezi s starimi deviznimi vlogami, pa ni ovir za pasivno legitimacijo podružnice LB v Zagrebu – kot tožene stranke.

V primeru današnje nepravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča v Zagrebu sta odvetnika LB in NLB že napovedala pritožbo.