Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
10.12.2007  

Stališča Republike Slovenije glede problematike deviznih varčevalcev LB GP Zagreb

V luči navedb, ki jih je Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvaške dne 24. novembra 2007 objavilo v rubriki Reagiranja hrvaškega časnika Vjesnik, je veleposlaništvo Republike Slovenije v Republiki Hrvaški dolžno, zaradi korektne informiranosti hrvaške javnosti, dati dodatno pojasnilo glede problematike Ljubljanske banke, Glavne podružnice Zagreb, in njenih varčevalcev. Na ta način želimo s pravno utemeljenimi argumenti predstaviti navedeno problematiko.

 

V prvi vrsti je treba poudariti, da niti Ljubljanska banka v Ljubljani niti Republika Slovenija nimata nobenih obveznosti do Republike Hrvaške oziroma hrvaških varčevalcev. Vprašanje varčevalcev se nanaša izključno na Ljubljansko banko, Glavno podružnico Zagreb, ki je nelikvidna, se nahaja v Republiki Hrvaški ter deluje po predpisih Republike Hrvaške in njene Narodne banke. Republika Hrvaška je takoj po osamosvojitvi sprejela jamstvo za izplačilo deviznih hranilnih vlog nekdanje federacije za vse hranilne vloge, deponirane na njenem ozemlju. Leta 1993 je Republika Hrvaška sprejela Zakon o spremembi starih deviznih vlog v javni dolg, na podlagi katerega pa so samo »domicilne banke« imele možnost prenosa terjatev do NBJ na Republiko Hrvaško. Pri tem ni bilo upoštevano dejstvo, da so vse banke, torej tudi nedomicilne banke (med njimi LB-GP Zagreb), svoje devizno varčevanje deponirale pri Narodni banki Jugoslavije, prejete dinarske kredite pa nalagale v podjetja na ozemlju takratne Republike Hrvaške.

 

Reševanje vprašanja prevzema jamstva nekdanje SFRJ je urejeno v okviru Sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki je bil podpisan junija 2001. Člen 7 Priloge C izrecno določa, da se pogajanja naslednic o prevzemu garancije za devizne hranilne vloge nadaljujejo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. BIS je novembra 2002 poslala državam naslednicam poziv, da se pisno opredelijo in izrazijo soglasje za nadaljevanje pogajanj ob pomoči novega mediatorja, ki ga je še treba določiti. Vse države naslednice, z izjemo Hrvaške, so se na predlog odzvale pozitivno in izrazile pripravljenost nadaljevati pogajanja. Hrvaška soglasja še ni dala, zato se pogajanja tudi še niso nadaljevala. Glede na to, da je 2. junija 2004 Sporazum o vprašanjih nasledstva začel veljati in s tem postal pravno zavezujoča mednarodna pogodba, Hrvaška s svojo neaktivnostjo in nepripravljenostjo za nadaljevanje pogajanj ne ravna skladno s svojimi mednarodnimi obveznostmi.

 

V luči nepripravljenosti Hrvaške za nadaljevanje pogajanj in v okviru iskanja možnosti za pospešitev izplačila vlog varčevalcem je treba poudariti možnost, da se te lahko, po mnenju LB-GP Zagreb kljub temu, da še tečejo postopki v okviru določil Sporazuma o nasledstvu, pod določenimi pogoji poplačajo iz premoženja LB-GP Zagreb. Dejstvo je, da je na podlagi odločitev hrvaških sodišč, predvsem hrvaškega Vrhovnega sodišča, celotno premoženje LB Zagreb vir za povračilo varčevalcem. Evidence LB-GP Zagreb prikazujejo zadostno premoženje za povračilo vsem preostalim varčevalcem. V tem smislu je treba pritrditi mnenjem hrvaških sodišč, pri čemer je jasno, da se morajo med premoženje LB-GP Zagreb šteti tudi terjatve. Obseg vseh terjatev, ki jih LB-GP Zagreb ima do hrvaških podjetij, je namreč veliko večji, kot znašajo terjatve deviznih varčevalcev do banke. Tako bi se iz tega naslova lahko vzporedno z ustrezno dinamiko izvedlo poplačilo varčevalcev.