Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
25.04.2019  

Nova pravnomočna sodba v škodo LB in NLB na Hrvaškem

 

Ljubljana, 24. april 2019 – Drugostopenjsko (županijsko) sodišče v Zagrebu je izdalo novo pravnomočno sodbo proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem. Zavrnilo je pritožbi LB in NLB ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku Privredne banke Zagreb (PBZ) za plačilo glavnice 9.185.141,76 ameriških dolarjev  (približno 8.170.000 evrov) ter plačilo obresti in stroškov postopka.

Odločitve hrvaških sodišč so v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške, ki izhajajo iz Sporazuma o vprašanjih nasledstva in Memoranduma o soglasju iz Mokric. Sporazum o vprašanjih nasledstva  določa, da je vprašanje jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za devizne hranilne vloge v poslovnih bankah in njenih podružnicah nasledstveno vprašanje. Priloga C sporazuma države naslednice zavezuje, da o prevzemu jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za devizne hranilne vloge v poslovnih bankah in njihovih podružnicah nemudoma začnejo pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave. Čeprav so države naslednice pod pokroviteljstvom te banke izvedle štiri kroge pogajanj v letih 2001 in 2002, je ta določba do danes ostala neizpolnjena.

 

Tudi memorandum, ki sta ga Slovenija in Hrvaška podpisali 11. marca 2013 v Mokricah, potrjuje dejstvo, da je vprašanje prenesenih deviznih vlog LB na Hrvaškem nasledstveno vprašanje, saj sta se z memorandumom obe državi zavezali to vprašanje rešiti v skladu s Prilogo C Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Državi se nista zavezali le k pogajanjem, temveč tudi, da bosta našli rešitev za to vprašanje. Memorandum o soglasju nadalje določa, da bo Hrvaška do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in PBZ sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.

 

Slovenska vlada se je v memorandumu zavezala, da bo po njegovem podpisu začela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v Državnem zboru. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Hrvaška želi določbe memoranduma iz Mokric zaobiti s ciljem, da onemogoči ustavitev (stay) sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, in sicer tako, da memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Tako ravnanje je v nasprotju z dogovori med državama.

 

Slovenija ob tej priložnosti ponovno izraža zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi kršitev mednarodnih obveznosti in določb prava EU s strani Hrvaške ter arbitrarne in napačne razlage slovenskega Ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani hrvaških sodišč. V skladu z ustavnim zakonom je bil le točno določen del obveznosti in pravic LB prenesen na novoustanovljeno NLB, med katerimi pa niso obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah zunaj območja Slovenije ter pripadajoče terjatve iz teh naslovov. NLB je zato neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavana kot drugotožena stranka v teh postopkih.

 

NLB bo negativne finančne posledice v primeru prisilne izpolnitve omenjene sodne odločbe v skladu z Zakonom za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v NLB nadomestil Sklad RS za nasledstvo. S tem mehanizmom zaščite pa Slovenija ne prevzema kakršnekoli obveznosti do Hrvaške iz naslova prenesenih deviznih vlog, ampak zgolj zaščiti vrednost svojega premoženja.

 

Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v celoti izpolnila svoje mednarodne obveznosti in do končne razrešitve vprašanja prevzema jamstev nekdanje SFRJ za devizne vloge, vložene v poslovnih bankah in njihovih podružnicah na območju nekdanje SFRJ, zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov pred hrvaškimi sodišči, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in PBZ.

 

Ob tej priložnosti Slovenija ponovno poudarja, da sta načeli vladavine prava in mirnega reševanja sporov temeljni pravni načeli v sodobni mednarodni in evropski skupnosti.