Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
22.11.2016  

Sodišče v Zagrebu se bo opredelilo glede pravne veljave Memoranduma iz Mokric

Ljubljana, 22. november 2016 - Na prvostopenjskem sodišču v Zagrebu je danes potekala obravnava v zadevi, ki jo Zagrebačka banka od leta 1996 vodi proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB), višje sodišče pa jo je marca letos vrnilo v ponovno odločanje. To je storilo tudi zato, da bi se prvostopenjsko sodišče opredelilo do vprašanja pravne nadrejenosti Memoranduma o soglasju iz Mokric. LB in NLB sta danes predložili nova dokaza - mnenji nemškega in hrvaške strokovnjakinje, ki potrjujeta, da je Memorandum mednarodna pogodba, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah.

Višje sodišče je postopek v omenjeni zadevi 29. marca 2016 vrnilo v ponovno odločanje z obrazložitvijo, naj se prvostopenjsko sodišče opredeli do vprašanja pravne nadrejenosti Memoranduma o soglasju iz Mokric iz leta 2013 in naj ugotovi pravo voljo obeh držav ob sklepanju tega Memoranduma.

Zaradi ugotovitev višjega sodišča, da je dejansko stanje v konkretnem postopku nepopolno ugotovljeno, sta toženi strani - LB in NLB - v današnji obravnavi predložili nova dokaza. Gre za pravni mnenji nemškega in hrvaške strokovnjakinje za mednarodno pravo, ki potrjujeta, da je Memorandum mednarodna pogodba, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah.Na predlog Zagrebačke banke je sodišče na današnjem naroku odložilo obravnavo za 60 dni, da bo lahko tožeča stranka preučila pravni mnenji in se do njiju opredelila.

Slovenija sicer dalj časa opozarja, da hrvaška sodišča v postopkih o prenesenih deviznih vlogah ne upoštevajo Memoranduma, ki sta ga državi podpisali marca 2013. Memorandum namreč določa, naj se rešitev za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Priloga C).

Hrvaška vlada se je z Memorandumom zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami začeli Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb. Zavezala se je tudi, da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.

Slovenska vlada se je v Memorandumu zavezala, da bo po podpisu Memoranduma pričela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne. Memorandumu namreč ne priznava statusa mednarodne pogodbe, s čimer želi onemogočiti prekinitev (stay) sodnih postopkov za nedoločen čas, kar je vsekakor v nasprotju z dogovori med državama. Predložitev omenjenih pravnih mnenj obeh strokovnjakov za mednarodno pravo je zato zelo pomembna.

Nerazumljivo je tudi hrvaško razumevanje statusa glavne podružnice LB v Zagrebu. Ko ta v sodnih postopkih zahteva vračilo posojil hrvaškim podjetjem, ji sodišča ne priznavajo sposobnosti biti tožnik (aktivne legitimacije), ko pa gre na drugi strani za tožbe hrvaških varčevalcev v zvezi s starimi deviznimi vlogami, ni ovir za pasivno legitimacijo podružnice LB v Zagrebu kot tožene stranke.

V zvezi s terjatvami LB do hrvaških podjetij je Slovenija 15. septembra 2016 na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški.