Veleposlaništvo RS Zagreb /Novice /
13.10.2016  

Odgovor na članka z naslovom »Kamata za slovenske štedište 6, a hrvatske 1,79 posto« in »Hrvatski štediše opet izigrani?«, ki sta bila danes, 13. oktobra 2016, objavljena v Jutarnjem listu

Navedba, da je Slovenija pri izplačilih deviznih vlog diskriminirala hrvaške varčevalce, je neresnična. Varčevalci v Sloveniji so se v 90. letih v večini odločili za izplačila v 10 polletnih obrokih (pet let). Obrestna mera v tem petletnem obdobju (do leta 1998) je bila tržna obrestna mera + 0,25 %. Napačna je tudi navedba, da je Slovenija za varčevalce na svojem teritoriju za leti 1991 in 1992 upoštevala šestodstotno obrestno mero. Te obrestne mere niso prejeli varčevalci, temveč je bila upoštevana ob prevzemu obveznosti bank v dolg Republike Slovenije.

Ker je želela Slovenija v duhu sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v čim krajšem času odpraviti ugotovljene kršitve človekovih pravic varčevalcev, ki do svojih deviznih vlog niso mogli več kot 25 let, je z implementacijskim zakonom temu ustrezno oblikovala verifikacijski postopek. Ta je oblikovan tako, da lahko varčevalci do svojega premoženja pridejo čim prej in na čim bolj enostaven način, s čim manj procesnimi stroški ter da je ohranjena realna vrednost njihovega premoženja. Za zagotovitev slednjega je bila določena pogodbena obrestna mera za leto 1991, za leto 1992 šestodstotna, kot narekuje sodba, po tem obdobju pa se je zagotovila ohranitev realne vrednosti premoženja z 1,79-odstotno obrestno mero.

Naj poudarimo, da je tudi odbor ministrskih namestnikov pri Svetu Evrope, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem sodbe ESČP, septembra 2015 potrdil, da je pravna podlaga, ki jo je sprejela Slovenija, ustrezna, tudi z vidika obresti.

Zahteve za verifikacijo vlagajo pri Skladu RS za nasledstvo (Sklad), ki o njih tudi odloča. Podatki Sklada ne potrjujejo navedb, da so varčevalci Ljubljanske banke Glavne podružnice Zagreb (LB GP Zagreb) nezadovoljni z izplačili. Do 13. oktobra je zahtevke za verifikacijo na Skladu vložilo okoli 26.000 varčevalcev, pri čemer se jih več kot polovica nanaša na LB GP Zagreb. Sklad je na tej podlagi varčevalcem LB GP Zagreb izdal nekaj manj kot 10.000 informativnih izračunov, plačilo pa je prejelo že 5950 varčevalcev v višini 72 mio EUR. Doslej podani ugovori predstavljajo manj kot en odstotek izdanih informativnih izračunov. To jasno kaže, da je poročanje o splošnem nezadovoljstvu varčevalcev LB GP Zagreb napačno in zavajajoče. Ob tem poudarjamo še, da gre v tem primeru za varčevalce LB GP Zagreb, med katerimi niso samo hrvaški državljani, ampak tudi državljani drugih držav.

Prav tako ne držijo navedbe da gre za sodbo ESČP, znano kot »Ališić in drugi proti Sloveniji«, in za tri varčevalce BiH, ki so imeli svoje devizne vloge v Ljubljanski banki, temveč gre za sodbo, znano kot »Ališić in drugi proti državam naslednicam«, in za tri varčevalce, ki so imeli stare neizplačane devizne vloge v bankah na območju BiH, in sicer dva pritožnika v Ljubljanski banki Sarajevo, en pritožnik pa v Investbanki. V primeru Slovenije sodba tako zajame vse varčevalce Ljubljanske banke v Sarajevu in varčevalce Ljubljanske banke v Zagrebu.

Neresnične so tudi navedbe, da ESČP poziva varčevalce, naj mu sporočijo, ali je Slovenija v njihovem primeru spoštovala sodbo. Skladno z našim poznavanjem postopkov ESČP gre pri pozivih ESČP, ki jih hrvaški mediji napačno tolmačijo kot pritrjevanje sodišča nezadovoljnim hrvaškim varčevalcem, za običajne pozive v primerih pilotnih sodb. Ti so poslani z namenom, da lahko ESČP na podlagi prejetih informacij številne vloge, za katere se odprejo procesne možnosti pred nacionalnimi organi, v tem primeru v Sloveniji, izbriše s seznama pritožb na ESČP.

Prav tako ne drži, da je Slovenija devize varčevalcev LB GP Zagreb pretvorila v lastna sredstva države. Devizna sredstva komercialnih bank so bila v bivši skupni državi posredovana Narodni banki Jugoslavije, ki je bankam dala dinarska sredstva, da so z njimi lahko vršile kreditno dejavnost. Tako je LB GP Zagreb na Hrvaškem ta sredstva plasirala kot kredite v hrvaško gospodarstvo. Teh kreditov pa LB GP Zagreb ni mogla in jih še vedno ne more izterjati. Vračilo teh kreditov bi LB GP Zagreb omogočilo, da bi sama v veliki meri poplačala varčevalce.